Čeprav je PRAZNIk jaz delam oziroma ustvarjam, mimo pa ljudje nosijo velike košare na žegnanje, da se bodo kasneje mastili s sveto hrano in meni govorijo "daj Andrej kaj delaš, danes je praznik!" Po pravici povedano me noben od teh praznikov ne zanima, sploh če je zadaj RKC, ki saj vemo kaj vse počne in je počela. Medtem ko delam in sem PRAZEN v umu in se v prsih počutim zelo prijetno, se začnem smejati sam sebi, ko se spominjam 40+ let nazaj, kako sva z bratrancem gledala starega ata in se mu smejala, ko je izpulil in poravnal vsak žebelj in porabil vsako desko, vse je recikliral. Sedaj pa jaz tule delam isto kot on, le da ne delam tega iz nuje, potrebe, morda strahu pred pomanjkanjem kot on, ampak zato ker je tako prav, če želimo obvarovati Zemljo in ne biti potrošniški. Vseeno sem se smejal samemu sebi pri puljenju žebljev. Kadar delam pa ponavadi pridem do marsikatere prepoznave in to, da bi PRAZNIki morali biti o praznini uma in polnosti duha in ne praznini duha, polnosti uma vseh traparij in nabasanega trebuha. Ko vsako leto gledam kako cigani težko nosijo po dve veliki košari k žegnanju, me sploh ne mika, da bi bil blizu tega žegnanja. Sama lenoba, parazitstvo, in požrešnost jih je, brez vsakega spoštovanja do vsega in vsakogar pa naj bo tole še bonus za dan Romov, ki je danes, njihovo početje je adijo pamet, kaj vse ne vidiš pri njih. Žal je vse skupaj tako bedno, da rajši pulim žeblje se smejim sam sebi in sem prazen v umu in trebuhu, kot pa na takšnem žegnanju. No, pa lepe PRAZNIke v umu in v polnem duhu.
|
|