Ko je človek v svojem centru, v harmoniji s sabo in stvarstvom je del božanske, osnovne Matrice. Takrat ga ne more nič prelisičiti, on takrat ve kaj je res in se ne zmeni za nobeno dogajanje, ki ne resonira z njim. Del našega razvoja so tudi bitja teme, parazitska bitja, ki pa so potrebna za naše napredovanje, tako kot električne naprave rabijo plus in minus, da žarnica gori ali naprava deluje. Naš problem je, da potujemo s celo galaksijo in prihajamo v pasove, ki so bolj oddaljeni od izvora, od centralnega Sonca in tu so bolj težke in temne energije. V takšnih pasovih skozi razne manipulacije in stimulacije temnih bitij izgubimo povezavo z izvorom. Obstajajo samo dve vrsti bitij v Stvarstvu in to so kreativna bitja in parazitska bitja, ki pa z raznimi triki počasi uspejo zmanipulirati druga bitja. Če pogledamo naš svet imamo vsepovsod dva pola, leve in desne, te in one religije, vsepovsod sama orodja razdvajanja in medsebojnih konfliktov. Deli in vladaj, tako dosežejo, da se med sabo kregamo kaj je res in kdo ima prav. V politiki so levi in desni, potem imamo okoljevarstvo in spet fosilna goriva ali električna, v religiji spet katera je taprava, sedaj vedno bolj popularna ravna Zemlja in okrogla … Ukvarjamo se z embalažo in ne z vsebino, tako nikoli ne pridemo do bistva. Gledamo kako zgleda na zunaj in je pomemben make up, tudi če se nekdo znotraj počuti kot drek, je važno, da je na zunaj lepo zamaskirano in potem vsi kako si lepa/lep. Mi smo sprejeli in uživamo make up hrano iz trgovin, imamo make up izobraževanje, make up zdravstvo, make up pravo, vsa demokracija je le make up. Prevzel nas je okus, vonj, izgled in lepe besede, ki so prazne, le make up za prodajo navadnega sranja v večji meri, če se direktno izrazim. Če je krožnik hrane, ki je zdrava, kvalitetna in dobra, okrogle ali ploščate ali trikotne oblike mi je čisto vseeno, ker me zanima hrana. Krožnik je sekundarni, je le orodje, posoda za vsebino in to kar je notri je poglavitno. Zemlja je lahko ravna, tudi okrogla, elipsasta, če smo ljudje, ki živimo na njej v ravnovesju in harmoniji. Ja razumem, da se gre za kaj je res ampak najprej delajmo na primarnih zadevah, na svojem ravnovesju in harmoniji, potem pa se bo ostalo samo pokazalo, ko boš v povezavi s stvarstvom. Zato nenehno ponavljamo kako je poglavitna neodvisnost in samooskrba, kjer živiš v svojem energetskem polju, ustvarjaš harmonijo, obilje, si v povezavi z naravo in zemljo, saj drugače ne moreš živeti ekološko, sonaravno, biodinamično oziroma permakulturno. Moraš se naravnati na frekvenco zemlje, rastlin, mikroorganizmov, narave in kozmosa, ki so še vedno v osnovi povezani z božansko Matrico, ne glede na to kaj človek dela naravi. Takoj, ko človek neha z uničevanjem in pusti naravo pri miru, se ta povrne s časom v svoje originalno stanje. Ko potem dan za dnem izstopaš iz hrčkovega kolesja in ne poganjaš kolesja sistema, ta ne dobi naše pozornosti in energije, se bo tudi to samo uravnovesilo v prvotno stanje. Se pravi, da je okoli in v nas nenehno božanska Matrica, ki bo takoj začela delovati, ko jo nehamo spreminjati in dovajati umetne substance. To je vsa filozofija, ki je čisto enostavna, zato tudi Anastasia pravi, da so rodovna posestva ključ za vse probleme sveta. Ko se bomo naravnali nazaj na naravo in začeli živeti neodvisno, samooskrbno bomo s časom spet nazaj v ravnovesju in harmoniji. Torej naše delo je, da se odprogramiramo in to ni s filozofijo duhovnosti in z newage bluzenjem vse je ljubezen, ampak z delom na zemlji, posestvu in na sebi za dobrobit vseh nas.
Vse v našem svetu in stvarstvu je vibracija energije. Vsa materija in tudi vse življenje obstoja zaradi vibracije energije med atomi, ki sestavljajo čisto vse. Vse kar je, je pod mikroskopom vibracija malih delčkov, atomov in energije. Od stopnje vibracijskega nivoja pa je odvisno kako neka materija ali živa snov deluje. In naš največji problem je, da smo vsi v zelo nizkem vibracijskem nivoju, kar pomeni to, da se nam nizko vibracijska astralna bitja prisesajo na našo auro, ki nima dovolj visoke vibracije oziroma svetlobe. Ta parazitska bitja so v vsakem človeku, vse dokler ne dvignemo naš vibracijski nivo tako visoko, da ti paraziti ne morejo delovati na nas. Takrat je tudi naša aura tako svetla, da je neprepustna za vse vsiljivce, kakor tudi miselne vzorce, ki jih neprestano pošilja lažna Matrica. Lahko rečemo, da je razsvetljenje tisti trenutek, ko se rešimo iz umetne Matrice. Samo poglej naš svet nenehnih konfliktov, svet strahu in nizke vibracije. Vse kar imamo sedaj je narejeno samo zato, da nas drži v nezavestnem stanju, v nizki vibraciji, kjer smo sužnji in hrana parazitskih bitij.
- ZGODOVINA je zlagana, prirejena zato, da se ne zavedamo našega izvora, kdo smo in od kod prihajamo. Pravljice o raznih religijah so nam bile vsiljene le zaradi lažje kontrole. To, da smo se evolucijsko razvili iz opice je spet ena velika laž, je pa res, da smo trenutno le malo bolj razviti od opice, nekateri pa še tega nivoja ne dosegajo. Torej vsa zgodovina je le laž na laži, saj nam ostanki visoko razvitih civilizacij prikazujejo, da je takrat človek imel sposobnosti gradnje objektov, ki stojijo še po več tisočih letih. Mi mislimo, da je naša tehnologija napredna ampak vse kar imamo je škodljivo za nas. Naši predniki so imeli naravne oziroma kot sedaj prikazujejo v filmih nadnaravne sposobnosti kreiranja z mislimi, levitacije, teleportacije in razne druge ter so bili povezani z Božjo Matrico. - HRANA, ki je bila nekdaj naravna in visoko vibracijska, je vsebovala vse potrebne sestavine za človeško delovanje, sedaj pa je ostal le delček tega kar je bilo in še to genetsko spreminjajo in špricajo z vsemi mogočimi strupi in potem ljudje mislijo, da je ta hrana dobra za uživanje!? Zaradi načina prehranjevanja naše telo komaj deluje saj je večina hrane dandanes le mašilo in v organizmu ustvarja le kaos in nenehna vnetja. Telo oziroma organizem porabi večino svoje energije, da odstranjuje toksine in blaži vnetja. Prav zato je nujno potrebna samooskrba, da si pridelamo kvalitetno naravno, ekološko hrano, ki ima tudi vibracijo hrane za uživanje in ne hrane pridelane samo za denar, za prodajo. - IZOBRAŽEVALNI SISTEM je naslednja prevara, ki daje ljudem občutek kako so učeni in izobraženi, ampak je vse le daleč od tega. Šolski sistem je le orodje manipulacije in poneumljanja, namen je ustvariti vodenega človeka, delavca, sužnja, ki brez vprašanj sledi in dela kar mu je naročeno in nikoli ne izrazi svoje kreativnosti in svojega potenciala. Ker nikoli ni tisto kar je, je pa nenehno v konfliktu sam s sabo in v nezadovoljstvu ter posledično v nizki vibraciji in dostopen parazitom. - NAPREDNA TEHNOLOGIJA pa je le kopija vsega kar je bil človek nekdaj zmožen in narejena tako, da škodi našemu organizmu, saj seva rušilna valovanja. Človek je elektromagnetno bitje, vsi procesi v nas so impulzi energije, misel sproži v možganih procese in električne impulze organizmu, da lahko telo naredi določene funkcije. Vsa sevanja wi-fi, Bluetooth, 3, 4, 5 ...G in podobni prav ustvarjajo sevanje-frekvenco, ki povzroča motnje delovanja organizma, raka, pri otrocih pa zavira razvoj možganov. Še drugi namen tehnologije pa je kontrola-sledenje. - ZDRAVSTVO oziroma zastopniki farmacevtskih družb pa le vzdržujejo stanje bolezni in predpisujejo zdravila, ki so le sintetični zvarki farmacije. Ti zvarki pa delujejo tako, da preslepijo organizem z določenimi substancami, a nikoli ne odpravijo problema ampak ga le še povečajo. Za boljšo prodajo in tudi zmanjševanje populacije pa so ustvarili cepiva, ki so čisto vsa škodljiva, povzročajo vnetja v telesu, raka, en kup zelo toksičnih substanc in težkih kovin pa povzroča dementnost, Downov sindrom ter druge genetske okvare. Z vsem tem pa imajo veliko novih strank in še več posla. Zdravilstvo, ki so ga nekoč uporabljali naši predniki pa so zatrli in odrinili stran. - DRŽAVA, POLITIKA, CERKEV so le organizacije, ki ljudem ne bodo nikoli pomagale, te so spet korporacije, podjetja, organizacije narejena za manipulacijo ljudi in krajo njihove življenjske energije in denarja. Država in politika je vedno postavljena, da ljudem jemlje svobodo, jih prisiljuje v nekaj kar ne bi večina ljudi nikoli naredila. Ena od teh stvari je vojna, ki je le legalno pobijanje in množično žrtvovanje nizko vibracijskim parazitom, ki so tudi te ljudi in sitem postavili tako kot je. - MEDIJI IN INDUSTRIJA ZABAVNIŠTVA, s katerimi vodijo ljudi v željeno smer in jim vsiljujejo miselnost in trenutne trende. TV, radio, glasbena industrija, filmska industrija, revije so v glavnem orodja poneumljanja in odvračanja pozornosti od res pomembnih stvari. To vse gre tako daleč, da ne bi nihče imel svojega razmišljanja in bi bili popolnoma vodeni. Obkroženi smo z glasbo 440hz, namesto 432hz, ki je vibracijsko dobra za nas ampak so jo spremenili v 440hz, da nam poslušanje le-te ne ustvarja harmonije ampak neravnovesje v celicah. - Tako torej, takle imamo, zdaj pa deluj v taki družbeni ureditvi kot normalen človek in vse to bo mogoče le kadar bomo korak za korakom izstopali iz tega suženjstva, te manipulacije in si vsak pri sebi ustvarjali svoje samooskrbno posestvo in razvijali svoj potencial. Ni lahko, ampak so le dve poti, v eni si suženj ampak imaš vso udobje lažnega sistema, in pot visoke zavesti, odgovornosti, vračanja nazaj v harmonijo stvarstva. Srečno pot ;) Ker smo ravno v veselem decembru, ki je poln umetnih stimulansov pa poglejmo, kaj je pravzaprav pravo veselje. Veseli december je ena umetna evforija, ki da ljudem lažni občutek kako se imajo fajn. V bistvu pa čisto vsi stimulansi, ki prihajajo zunaj telesa so le trenutni- hormoni, ki so bili stimulirani od neke substance ali dogodka in ne naše naravno stanje. Pravo veselje je pravzaprav stanje, ko je človek v povezavi sam s sabo, v povezavi s harmonijo okoli sebe. Stvarstvo je harmonija, je vibracija, je ravnovesje, v katerem vsi elementi sodelujejo v simbiozi. Ko se vse dopolnjuje in deluje za skupno dobro nastane harmonija. Ko je človek v povezavi sam s sabo, je sprejel sam sebe kakršen pač je in stremi k duhovnem napredku, deluje za skupno dobro, potem ima odprta vrata do stvarstva, do kar je res, do harmonije in pravega veselja. To je stanje do katerega pridemo brez vseh zunanjih vplivov, še posebej pa ne iz ene umetne in lažne tvorbe kot je veseli december z vsem praznovanjem, ki je praktično čista nategancija, potrošniški trik, zavajanje. Če res želite preživeti kvaliteten čas s svojo družino in svojimi ljubljenimi, potem to storite v miru in ravnovesju druženja, s kvalitetno ekološko hrano, ki vas bo nahranila in zdravila. Večina hrane – pojedine in pijančevanja, kot je ponavadi v veselem decembru, pa je le mašilo in zastruplja telo. Pravo veselje je torej harmonija in ravnovesje in ne obilica vsega, velike požrtije, pijančevanje in rajanje umetnih stimulansov.
Misli in občutki so tesno povezani. Na podlagi nekega našega razmišljanja se bomo temu primerno tudi počutili. Največja drama nastane, ko se že počutimo slabo zaradi nečesa potem pa še umu DOVOLIMO (to je zelo pomembno, da se zavedamo, da imamo mi sami to moč, da mi izbiramo kako in o čem bomo razmišljali), da nam te občutke potrjuje in jih še potencira. Z vajo pridemo do tega, da se znamo ustaviti, ko smo sredi »orkana«, izstopimo iz tega razburkanega stanja in gremo v vlogo opazovalca. Opazujemo svoje stanje kot, da se to dogaja neki tretji osebi in, ko smo v nekem čustvenem navalu naredimo nekaj, da to stransformiramo. Najslabše je, da se samo predajamo negativnim mislim in občutkom in se počutimo žrtve zunanjih okoliščin ter se smilimo sami sebi. Povejte mi ali lahko na ta način pridemo do rešitve problema? Najverjetneje, da ne. Ampak kako zna bit naš ego močen in se znamo vrteti v enih in istih zadevah tudi življenje za življenjem, res noro. K temu razmišljanju so me napeljale zadnje babje ure, ko smo se pogovarjale tudi o »dramah«, v katerih se ženske znamo vrteti in je ena omenila kako njena prijateljica pravi »če pa tako paše bit tako«. Kaj naj rečem, adijo pamet kje smo, da nam je fajn, da smo tako. Seveda je egu fajn, ne duši. O, tudi sama sem znala biti po več dni skupaj v nekih dramah, ampak meni ni bilo fajn, sploh ne, mučila sem se, samo sebe najbolj pa tudi Andreja, ko me je moral takšno prenašat. Sej me ni, me je dal na ignor in me pustil, da sem se »zbrihtala«, ampak vseeno ni prijetno, če se tvoj najdražji ne počuti dobro, bi mu rad kako pomagal, ampak jaz sem zavračala to. In zakaj si dovolimo biti tako, zaradi pomanjkanja ljubezni do sebe, to je glavni razlog. V vsakem trenutku imamo izbiro in se odločimo ali za dobro ali za slabo in če se nimamo dovolj radi potem si tudi DOVOLIMO in delamo takšne stvari, ki nam škodijo. Ljubezen do sebe ni nič drugega kot to, da imamo pozitivno, zdravo mnenje o sebi, da se odzivamo na konstruktiven način, da razmišljamo pozitivno in smo usmerjeni na reševanje problemov ter smo hvaležni za življenje in vse kar nam je dano. Zato rabimo v prvi vrsti čutiti ljubezen do sebe in te ljubezni nam noben drug ne more dati kot mi sami. Kako pa pridemo do tega? Z meditacijo, z ozaveščanjem vzorcev, ki nam ne služijo, odkrivanjem vzrokov za nek naš problem … le-tako bomo sčistili negativne energije v nas in bili bolj izpopolnjeni, srečni in zadovoljni.
Počasi obupujem nad ljudmi in njihovo neaktivnostjo, neiznajdljivostjo in pričakovanjem, da bo nekdo drug naredil dobre pogoje za njih. Rek "pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal" je v sedanjih časih še kako aktualen, saj če pričakuješ, da bo politika rešila trenutno situacijo oziroma, da bo rešitev prišla od tako imenovanih strokovnjakov potem si na krovu Titanika. Najbolj varna in sodobna ladja takratnega časa, ki je potonila na prvi plovbi. Takšna je ladja sedanje družbe/sistema, ki pluje direktno na ledenik, ima pa nešteto absurdnih rešitev, katere peljejo le mimo manjšega ledenika, ampak na drugega še večjega, ki se ga ni moč izogniti. Glede na popolno norijo sveta bomo morali postati zelo jasnovidni, neodvisni, se prilagajati, biti iznajdljivi, kreativni in dati od sebe ne le 100% ampak 200%.
Pred kratkim sem naredil eno objavo za nabiranje jabolk, sem se dogovoril z lastnikom nasada, da bi si ljudje lahko prišli ugodno sami nabrati jabolka in sem bil šokiran nad odzivom ljudi. Vse to sem delal iz moje dobre volje ampak povem, da če bo kdaj prišlo do pomanjkanja hrane se bodo ljudje pobili. Vsaj en del ljudi. Ne bi sedaj pisal o vsem kaj sem doživel, koliko energije sem porabil, da sem organiziral vse to, toliko ljudi se je javilo, da bi jih lahko pojedli, če bi vsi šli v sadovnjak. Nekateri zelo vsiljivi, drugi jezni in še marsikaj drugega, samo, da bi dobili jabolka. Ker je pač bilo manj jabolk kot predvideno sem izbral med tistimi, ki so se mi javili med prvimi na telefon in so bili lokalni. Nesmiselno je, da se nekdo vozi iz Ajdovščine po nekaj deset kg jabolk. Itak je bilo to poizkusno in za takšne stvari nikoli več ne naredim objave na FB in bom rajši direktno kontaktiral lokalne oziroma poznane ljudi. Sprašujem se pa res kaj bo, če bo kdaj pomanjkanje vode, hrane, to bo katastrofa še posebej za nepripravljene in razvajene, ki vse kupijo v trgovini. Če si med temi potem je skrajni čas, da začneš delati na svoji oziroma lokalni samooskrbi/sooskrbi. Časi pred nami so zelo nepredvidljivi in vsi se moramo pripraviti, da lahko pride tudi do skrajnega scenarija. To ni ustrahovanje, da ne bo kdo narobe razumel, ampak je samo opozorilna lučka, preveri nastavitve svojega sistema ;) Pred kratkim, ko sem vlagala papriko mi je Andrej rekel »pa ti si prava domačica«. Ja, lepo mi je bilo to slišati in ponosna sem na to. Moja kariera je biti dobra mama, žena in gospodinja ter skozi to živeti sebe, svojo resnico. Zanimivo mi je, da sem ravno v tem času pogledala dva francoska filma, katerih zgodbi sta se odvijali med leti 1960 in 1970. En film z naslovom Dogodek je prikazoval mlado žensko, študentko, ki je »ponesreči« zanosila in ji je to predstavljalo katastrofo ter je nosečnost opisala kot, da ima bolezen, ki doleti ženske, da postanejo gospodinje. Jo lahko razumeš, da je bil otrok spočet zgolj iz čutne naslade in da bi ji bil bolj v breme kot v veselje, vendar jaz sem se najbolj zamislila nad to predstavo, ki jo je imela, da je to bolezen, ki doleti ženske, da postanejo gospodinje. Ker ta predstava je še kako prisotna med ženskami dandanes, ki kljub temu, da se otroka veselijo, pa potem, ko enkrat pride na svet in se začneš soočati z neprespanimi nočmi in nič časa za sebe, pridejo na plano občutki nezadovoljstva, depresije. Koliko žensk se danes sooča s poporodno depresijo, ogromno in škoda je, da se, niti ni potrebno, da bi se, potrebno je ženske ozavestiti in pripraviti na to kaj pomeni biti mama in kaj vse to prinese. Ko pogledam sebe, kako sem delovala, ko sem postala mama, sploh mi ni bilo lahko, vse do trenutka, ko sem vlogo mame sprejela in mi niso bile vsakdanje obveznosti v breme, ampak jih enostavno narediš. Začela sem drugače gledati na vse skupaj, tudi na ta način, da otrok te najbolj rabi prvih nekaj let, potem pa vedno manj, kar se tiče nege in imaš več časa za svoje ustvarjanje, poleg tega pa tudi otroka vedno bolj vključuješ v vsakdanje obveznosti in vsi v družini prispevamo, da lahko dobro delujemo. Sedaj sta moja fanta stara skoraj 5 in 3 leta, sta v vrtcu in še vedno ogromno potrebujeta, ampak mi je v veselje skrbeti za njiju, tudi za moža, znam pa tudi poskrbeti za sebe, da vse to zmorem. In to je poslanstvo ženske, to je nekaj najbolj naravnega in ne to, da ženska živi za svojo kariero, vsi ostali člani v družini pa potem trpijo zaradi tega. No, na tem mestu pa mi je dal misliti drug film z naslovom »Kako postati dobra žena«, ko so v tistih časih prav imeli šole, kamor so hodile dekleta se izučiti kako postati dobre žene, gospodinje, mame in seveda je v tistem času to bilo bolj v smislu, ko je ženska dejansko bila podrejena moškemu in ni bila svobodna. Iz tega se je potem zgodila emancipacija žensk, ki je pa pripeljala v drugo skrajnost v nadvlado nad moškimi. Iz ene skrajnosti smo prešli v drugo skrajnost, sedaj pa se nahajamo v času, ko vidimo, da nobena skrajnost ni vredu in stremimo k balansu, k ravnovesju med moško in žensko energijo, k skupnemu sodelovanju za najvišje dobro vseh nas in našega planeta. Mnoge ženske so se tega že začele zavedati in ostajajo doma, raje poskrbijo za svoje otroke, skrbijo za gospodinjstvo, tudi znotraj tega se najde čas za lastno ali pa skupno ustvarjanje in pomembno je zavedanje, da nismo v tem pogledu nič manj vredne kot moški, da imamo v sebi občutek lastne vrednosti, ne da ga iščemo od zunaj, v stvareh, ki jih delamo in na ta način bomo čutile svojo moč, svobodo, ki nam jo prinese takšen način delovanja. Zacvetele in zažarele bomo in ustvarjale harmonijo, ljubezen, da bomo na Zemlji zopet zaživeli v raju. To je naš namen bivanja, uresničimo ga.
Za mano so še ene babje ure. Zelo sem hvaležna za njih, za še eno novo izkušnjo, za novo učenje. Kako veliko mi dajejo. Skozi njih še bolj spoznavam vidike sebe in kaj lahko spremenim oz. delam drugače, da bom lahko še bolj živela sebe, to kar jaz sem, ne kar so mi vcepili starši, šola, družba, da bi morala biti. Skozi željo, da razvijem ženskost v sebi, da si dovolim biti ženstvena, avtentična, pristna, da se povezujem z ženskami v nameri, da odpremo svoja srca, da zacelimo svoje rane, se mi vse to dogaja in upam, da tudi vam drage ženske, ki ste se babjih ur že udeležile ali pa jih samo spremljate in skozi pisanje čutite to energijo. Sem v procesu sprejemanja same sebe in to sem še bolj ozavestila tudi skozi sobotne babje ure, na katerih smo tudi pele. Naredila sem posnetek našega petja in ker sem samo držala telefon v roki, snemala in pela, se najbolj sliši moje petje, kar ravno ni bil moj namen. No, pa se je izkazalo, da je tako čisto vredu, ker sem se v bistvu želela slišati kako pojem. Kaj naj rečem, glas in posluh nista ravno od pevske dive, ampak sta kakršna sta. Ne bom se tudi označevala, da sta slaba, sta kakršna sta in pika. Zakaj bi ju označevala na kakršenkoli način? Svojega glasu dolgo časa nisem marala, sploh mi je bilo težko se poslušat. Z delom na sebi, ga vedno bolj sprejemam. Posluha ravno nimam, pa saj nismo vsi za vse. Imam druga področja močna, pri katerih lahko blestim, pa tudi to mi ni treba. Že nekaj časa se sprašujem od kje mi negativne misli o sebi in sem prišla do naslednjih spoznanj. Misli so prisotne non stop. Ne rabijo biti produkt lastnega uma, ampak jih sprejemamo od zunaj. Drugi vidik je ta, da so neke misli produkt lastnega uma in so to naši programi, ki so se nalagali v nas od razvoja v maternici. V glavnem v enem ali drugem primeru pridem do zaključka, da to ni moje, zakaj bi imela o sebi slabe misli, to ni vredu, to ni podporno za mene, zakaj ne bi raje o sebi razmišljala lepo? In spet pridem do zaključka ne eno, ne drugo ni potrebno. In se spomnim na Osho Zen Tarot karto Healing, ki govori o tem, da se ne moreš dotakniti človeka Tao-a, zato, ker ni nobenega, ki bi se ga lahko dotaknil. Ni nobene rane. On je zdrav, ozdravljen, celosten. Govori še o tem, da naj se zavedamo svojih ran in naj jim ne pomagamo rasti, ampak jim naj dovolimo, da se ozdravijo. Ampak kako? Ključno vprašanje ;) Pozdravimo jih lahko samo, ko se premaknemo do korenin. Manj kot smo v glavi, bolj se bodo rane lahko zacelile. In to je to. Meditacija, čuječnost, biti v trenutku je rešitev za mnogo naših težav. Rabimo se naučiti um samo uporabljati, ne da on uporablja nas. Ko zapademo v neko razmišljanje – avtomatsko, stop, ustavimo se, zadihajmo, globoko in se osredotočimo na trenutek, v katerem smo in spet ponovi vajo, neka negativna misel, ne, mi se odločimo, ne, zakaj bi tako razmišljal(a)? Se ustavimo, zadihamo, globoko in se čutimo prisotne v svojem centru, v trenutku. No, tukaj pa sem se spomnila na tebe, ljubezen moja in na tvoje besede »dihaj« - hehe, boš točno vedel kdaj mi to rečeš. To je to, ko se zalotimo, da smo »stuck in the head« zadihajmo, vedno znova, spet in spet, sej veste kako gre pregovor – vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. ;) Pa še to se mi je skristaliziralo glede sprejemanja samega sebe. Saj ni čudno, da se nas večina ne sprejema, kako le naj bi se, če nas pa že od rojstva ukalupljajo in govorijo kaj bi morali biti, samo tega nam ne pustijo, da bi bili to kar smo. Definitivno se nahajamo v času, ki je vedno bolj naklonjen temu, da lahko živimo svojo resnico, samo odločiti se moramo zanjo. ;) <3
Še ene čudovite babje ure so za nami. Vedno je lepo in navdihujoče. Po uvodni vodeni meditaciji, ko smo se “zmehčale”, smo nadaljevale s pogovorom, skozi katerega smo prihajale do različnih uvidov. Vmes smo se še malo prepustile plesu in čutenju. Ženske smo se že od nekdaj povezovale in združevale, ko je bil duh skupnosti še živ, tako da smo skupaj opravljale ženska dela in tudi tako, da smo si vzele čas za bolj mistične stvari. Vse to je še kako potrebno v današnjem času, ko se stari svet podira in se gradi novi. Ženska energija, ki je povezovalna in želi ustvarjati harmonijo se prebuja in pri takšnih srečanjih to energijo še dodatno krepimo in jo prinašamo v vsakdanje življenje, za kar sem neizmerno hvaležna. Spodaj pa si lahko preberete še odziv ene izmed udeleženk.
"Babje ure so zame trenutki, ko si vzamem čas zase, se med meditacijo poglobim v svoje srce in mi je zelo lepo. Janja zna ustvarit varen prostor, kjer se vsaka počuti sprejeto v svoji nepopolnosti in lahko z drugimi deli karkoli." A.S. Če želimo obstati kot človeška vrsta, nas čakajo velike spremembe. Najprej moramo pozdraviti našo notranjo razdvojenost in potem se bo avtomatsko spremenil odnos do sočloveka in narave. Pomembno je, da vse kar delamo (ustvarjamo) izhaja iz naše notranjosti, iz našega srca in je odraz našega potenciala ali zapisa duše, ki ga imamo v sebi. Koraki naproti so:
Vsak človek je unikaten, zato je potrebno podpirati njegovo unikatnost in vsakemu posebej zagotoviti, da jo lahko razvije v korist celotne družbe. Če bi bilo to omogočeno, človek ne bi bil tako razdvojen kot je sedaj. Zdajšnji način življenja zatre njegov naravni original in mu vsili program, po katerem naj bi on deloval. To povzroči razkol v posamezniku, da postane razdvojen med svojo izvorno naravo in programom, ki mu je vsiljen ter večinoma nasprotuje njegovi pristni naravi. Ta dva dela nas sta podzavestno neprestano v boju. V otroštvu je to še v večini skrito, ampak kasneje se ta konflikt v posamezniku lahko izraža na različne načine skozi negativnost, nasilje, kriminal, različne bolezni - tako fizične kot tudi psihične, nezadovoljstvo in nenehno iskanje, da nas bo nekaj zunanjega (npr. alkohol, droge, spolnost, denar, moč, kontrola, materialne stvari) zadovoljilo, izpopolnilo. Končni rezultat te razdvojenosti so nezdravi posamezniki, ki oblikujejo nezdravo družbo in posledično tudi nezdravo okolje. Zaradi razmaka med Naravo in izvorno eksistenco človeka smo tukaj, kjer smo, da človek škoduje samemu sebi. V prvi vrsti s proizvodnjo konvencionalno pridelane hrane in nato še vseh ostalih umetnih snovi za osebno higieno, čiščenje, uživanje ter z izdelavo vseh mogočih aparatur, strojev, ki naj bi človeku omogočile lagodno življenje.
|
|