Misli in občutki so tesno povezani. Na podlagi nekega našega razmišljanja se bomo temu primerno tudi počutili. Največja drama nastane, ko se že počutimo slabo zaradi nečesa potem pa še umu DOVOLIMO (to je zelo pomembno, da se zavedamo, da imamo mi sami to moč, da mi izbiramo kako in o čem bomo razmišljali), da nam te občutke potrjuje in jih še potencira. Z vajo pridemo do tega, da se znamo ustaviti, ko smo sredi »orkana«, izstopimo iz tega razburkanega stanja in gremo v vlogo opazovalca. Opazujemo svoje stanje kot, da se to dogaja neki tretji osebi in, ko smo v nekem čustvenem navalu naredimo nekaj, da to stransformiramo. Najslabše je, da se samo predajamo negativnim mislim in občutkom in se počutimo žrtve zunanjih okoliščin ter se smilimo sami sebi. Povejte mi ali lahko na ta način pridemo do rešitve problema? Najverjetneje, da ne. Ampak kako zna bit naš ego močen in se znamo vrteti v enih in istih zadevah tudi življenje za življenjem, res noro. K temu razmišljanju so me napeljale zadnje babje ure, ko smo se pogovarjale tudi o »dramah«, v katerih se ženske znamo vrteti in je ena omenila kako njena prijateljica pravi »če pa tako paše bit tako«. Kaj naj rečem, adijo pamet kje smo, da nam je fajn, da smo tako. Seveda je egu fajn, ne duši. O, tudi sama sem znala biti po več dni skupaj v nekih dramah, ampak meni ni bilo fajn, sploh ne, mučila sem se, samo sebe najbolj pa tudi Andreja, ko me je moral takšno prenašat. Sej me ni, me je dal na ignor in me pustil, da sem se »zbrihtala«, ampak vseeno ni prijetno, če se tvoj najdražji ne počuti dobro, bi mu rad kako pomagal, ampak jaz sem zavračala to. In zakaj si dovolimo biti tako, zaradi pomanjkanja ljubezni do sebe, to je glavni razlog. V vsakem trenutku imamo izbiro in se odločimo ali za dobro ali za slabo in če se nimamo dovolj radi potem si tudi DOVOLIMO in delamo takšne stvari, ki nam škodijo. Ljubezen do sebe ni nič drugega kot to, da imamo pozitivno, zdravo mnenje o sebi, da se odzivamo na konstruktiven način, da razmišljamo pozitivno in smo usmerjeni na reševanje problemov ter smo hvaležni za življenje in vse kar nam je dano. Zato rabimo v prvi vrsti čutiti ljubezen do sebe in te ljubezni nam noben drug ne more dati kot mi sami. Kako pa pridemo do tega? Z meditacijo, z ozaveščanjem vzorcev, ki nam ne služijo, odkrivanjem vzrokov za nek naš problem … le-tako bomo sčistili negativne energije v nas in bili bolj izpopolnjeni, srečni in zadovoljni.
|
|