Končno sem prišla do knjige Podedovane družinske travme, ki sem jo čakala, da je bila prosta za izposojo v knjižnici cca 2 meseca. Očitno je res zelo brano čtivo in tudi z večimi sem se pogovarjala, ki so jo prebrali in jo priporočajo. Zgleda, da se nahajamo v času, ki energetsko zelo podpira, da počistimo s svojo preteklostjo, s svojo podedovano karmo. Malo sem jo že prebrala in verjetno si jo bom kupila, ker je res dobra knjiga. Ob branju sem še veliko bolj poglobljeno spoznala kako zelo močno na naše življenje vplivajo življenja naših prednikov in v knjigi avtor opisuje, da je potrebno preučiti vsaj tri generacije v družini, če želimo razumeti kako delujejo vzorci ponavljajoče se travme in trpljenja. Zanimivo mi je bilo brati avtorjevo izpoved, ko je skoraj oslepel, dokler ni ozavestil vzorca, ki ga je podedoval iz družine. Ta izkušnja, ko je začel izgubljati vid, je bila v bistvu blagoslov, da je začel raziskovati sebe, duhovnost , ampak pomagalo mu ni nič, ne postenje, ne meditiranje, nič, dokler mu ni neki guru rekel, pojdi domov in zrihtaj odnos z očetom in mamo. Najprej mu ni bilo nič jasno, ker si je mislil, da je z njima že vse uredil, ampak na koncu se je izkazalo, da ko je začel razreševati odnos z mamo in očetom ter, ko mu je bilo že povsem vseeno ali bo kdaj sploh še videl ali ne, da se mu je začel vid popravljati in danes vidi odlično. Potem opisuje zgodbo 19-letnega fanta, ki ni mogel spati več kot eno leto in je bil že čisto izčrpan. Tudi njemu ni pomagalo nič, nobene zdravstvene terapije, naturopati, noben mu ni znal pomagati, dokler ni z avtorjem knjige skozi pogovor počasi začel ozaveščati kdaj se mu je to začelo dogajati, kakšni občutki so se mu porajali in sta na koncu prišla do zaključka, da je njegov stric pri 19-letih umrl zaradi podhladitve. Preverjal je elektične vode v nevihti, v snegu, kar se je tragično končalo. Sledovi v snegu so nakazovali, da se je trudil ostati pri življenju in verjetno je bil v strahu, da ne bi zaspal, ker je vedel, da bo to potem konec in ta travma se je prenesla potem na njegovega nečaka, ki se je pri 19-letih sredi noči nenadoma zbudil in ga je strašansko zeblo ter nato ni mogel nikakor zaspati nazaj in potem je za nespečnostjo trpel več kot eno leto. Strah ga je bilo zaspati, ker je imel občutek, da se ne bo več vrnil nazaj. Sicer sam ni razumel in videl smiselnosti tega strahu, dokler ni prepoznal, da gre za podedovan strah, podedovano travmo. Prav neverjetne so te zgodbe. V nadaljevanju knjige avtor tudi opisuje načine kako te travme razrešiti, kajti naše nezavedne vzorce bomo ponavljali, dokler jim ne dovolimo priti na dan in jih ozavestimo. Priporočam v branje ;)
|
|