Vsak od nas pride na ta Svet z nekim namenom, potencialom, ter točno v tako družino in staršem, kot eni in drugi potrebujemo. To kar bom napisal so moja opazovanja, moje razumevanje in ni, da bi se hvalil ali kazal na nekoga s prstom, nihče si naj ne misli, da ga je polomil, kajti vsi mi smo tukaj zaradi čisto unikatne izkušnje in doživljamo oziroma ustvarjamo točno to kar rabimo.
Jaz kot moški nisem nikoli v življenju razmišljal o družini, otrocih in si jih strašno želel, imel sem razumevanje, če bo bo, če ne bo, pač ne bo. V bistvu pa do 40. leta tudi nisem imel take ženske, s katero sem čutil, da bi lahko imel otroka in tudi pravih življenjskih pogojev za rojstvo in vzgojo otrok ne. Edino kar je bilo v meni je to, da morajo biti otroci natur, čim bolj stran od vražjih krempljev sodobne družbe, civilizacije. Po dveh letih ustvarjanja Projekta Nova Zemlja, je prišla Janja, sicer 16 let mlajša ženska, ki pa je imela tisto, da sem začutil, da gre moj rod naprej. Pri nama ni bilo ops ampak zavestno, načrtovano spočetje, rojstvo doma in vse naprej čim bolj natur. Najina otroka Svetin(4) in Bor(2) nista angelčka, sta lumpa, sta igriva, sta vztrajna, trmasta, ljubeča, zabavna, brihtna in še bi lahko našteval, ampak najbolj važno pa je to, da izražata sebe, tisto kar sta. Vsi se kot starši lovimo in delamo napake, ko se otroci rodijo ne pridejo z navodili za uporabo, vsega se učimo dan za dnem in tudi mi vzgajamo sebe skozi naše otroke. Kar sem do sedaj ugotovil pa je to, da je št. 1 zavestno spočetje, št. 2 rojstvo doma, št. 3 otrok brez cepiv in zdravil, št. 4 naravna hrana in okolje, št. 5 postavljanje meja, zdrava avtoriteta (permisivna vzgoja je utopija), št. 6 Waldorfski vrtec/šola ali podobno in stran od vsega državnega ukalupljanja, pranja možganov in uničevanja kreativnosti. Ni ga boga, da bi dal otroke v javno šolo, po vseh lastnih izkušnjah ubijanja kreativnosti in maltretiranja v teh ustanovah. Midva vsak mesec dava večino naših prihodkov za to, da sta v otroka vzgojena v Steinerjevem duhu in se bova trudila, da bo tako ves čas. Kajti, ko vidiš dan za dnem kako otroka z veseljem gresta v vrtec, kako se razvijata, kako sijeta in kako počasi srkata vase osnove zdravega človeka, vse ostalo pa bo samoregulacija ob pravem času, ti zažari srce. Ko opazujem razvoj, pristnosti otrok, izkazovanje ljubezni, kakor tudi nestrinjanja, mi je to zelo v veselje saj se tudi sam učim in razvijam ob tem. Gledam naša dva kako sestavljata puzzle, kako imata smisel sestavljanja, tudi če je narobe obrnjeno ali na strani, njih to nič ne moti in me fascinira ta neomejenost uma na raznih področjih, ki pa je sam nimam, saj sem ukalupljen in moj um nima toliko dimenzij kot otrok, ki gleda in deluje iz vseh strani.
Prav zato pišem tole objavo, ne dovolite, da sistem povalja vse te dimenzije v ploščo ene dimenzije ampak pustimo otrokom, da skozi otroštvo razvije gledanje iz večih dimenzij in razvije svoj potencial v človeško bitje za dobrobit vseh nas in ne da postane njegovo življenje le boj za obstanek v družbi, služenja nekomu in ne svojemu poslanstvu.
Jaz kot moški nisem nikoli v življenju razmišljal o družini, otrocih in si jih strašno želel, imel sem razumevanje, če bo bo, če ne bo, pač ne bo. V bistvu pa do 40. leta tudi nisem imel take ženske, s katero sem čutil, da bi lahko imel otroka in tudi pravih življenjskih pogojev za rojstvo in vzgojo otrok ne. Edino kar je bilo v meni je to, da morajo biti otroci natur, čim bolj stran od vražjih krempljev sodobne družbe, civilizacije. Po dveh letih ustvarjanja Projekta Nova Zemlja, je prišla Janja, sicer 16 let mlajša ženska, ki pa je imela tisto, da sem začutil, da gre moj rod naprej. Pri nama ni bilo ops ampak zavestno, načrtovano spočetje, rojstvo doma in vse naprej čim bolj natur. Najina otroka Svetin(4) in Bor(2) nista angelčka, sta lumpa, sta igriva, sta vztrajna, trmasta, ljubeča, zabavna, brihtna in še bi lahko našteval, ampak najbolj važno pa je to, da izražata sebe, tisto kar sta. Vsi se kot starši lovimo in delamo napake, ko se otroci rodijo ne pridejo z navodili za uporabo, vsega se učimo dan za dnem in tudi mi vzgajamo sebe skozi naše otroke. Kar sem do sedaj ugotovil pa je to, da je št. 1 zavestno spočetje, št. 2 rojstvo doma, št. 3 otrok brez cepiv in zdravil, št. 4 naravna hrana in okolje, št. 5 postavljanje meja, zdrava avtoriteta (permisivna vzgoja je utopija), št. 6 Waldorfski vrtec/šola ali podobno in stran od vsega državnega ukalupljanja, pranja možganov in uničevanja kreativnosti. Ni ga boga, da bi dal otroke v javno šolo, po vseh lastnih izkušnjah ubijanja kreativnosti in maltretiranja v teh ustanovah. Midva vsak mesec dava večino naših prihodkov za to, da sta v otroka vzgojena v Steinerjevem duhu in se bova trudila, da bo tako ves čas. Kajti, ko vidiš dan za dnem kako otroka z veseljem gresta v vrtec, kako se razvijata, kako sijeta in kako počasi srkata vase osnove zdravega človeka, vse ostalo pa bo samoregulacija ob pravem času, ti zažari srce. Ko opazujem razvoj, pristnosti otrok, izkazovanje ljubezni, kakor tudi nestrinjanja, mi je to zelo v veselje saj se tudi sam učim in razvijam ob tem. Gledam naša dva kako sestavljata puzzle, kako imata smisel sestavljanja, tudi če je narobe obrnjeno ali na strani, njih to nič ne moti in me fascinira ta neomejenost uma na raznih področjih, ki pa je sam nimam, saj sem ukalupljen in moj um nima toliko dimenzij kot otrok, ki gleda in deluje iz vseh strani.
Prav zato pišem tole objavo, ne dovolite, da sistem povalja vse te dimenzije v ploščo ene dimenzije ampak pustimo otrokom, da skozi otroštvo razvije gledanje iz večih dimenzij in razvije svoj potencial v človeško bitje za dobrobit vseh nas in ne da postane njegovo življenje le boj za obstanek v družbi, služenja nekomu in ne svojemu poslanstvu.