Pred kratkim, ko sem vlagala papriko mi je Andrej rekel »pa ti si prava domačica«. Ja, lepo mi je bilo to slišati in ponosna sem na to. Moja kariera je biti dobra mama, žena in gospodinja ter skozi to živeti sebe, svojo resnico. Zanimivo mi je, da sem ravno v tem času pogledala dva francoska filma, katerih zgodbi sta se odvijali med leti 1960 in 1970. En film z naslovom Dogodek je prikazoval mlado žensko, študentko, ki je »ponesreči« zanosila in ji je to predstavljalo katastrofo ter je nosečnost opisala kot, da ima bolezen, ki doleti ženske, da postanejo gospodinje. Jo lahko razumeš, da je bil otrok spočet zgolj iz čutne naslade in da bi ji bil bolj v breme kot v veselje, vendar jaz sem se najbolj zamislila nad to predstavo, ki jo je imela, da je to bolezen, ki doleti ženske, da postanejo gospodinje. Ker ta predstava je še kako prisotna med ženskami dandanes, ki kljub temu, da se otroka veselijo, pa potem, ko enkrat pride na svet in se začneš soočati z neprespanimi nočmi in nič časa za sebe, pridejo na plano občutki nezadovoljstva, depresije. Koliko žensk se danes sooča s poporodno depresijo, ogromno in škoda je, da se, niti ni potrebno, da bi se, potrebno je ženske ozavestiti in pripraviti na to kaj pomeni biti mama in kaj vse to prinese. Ko pogledam sebe, kako sem delovala, ko sem postala mama, sploh mi ni bilo lahko, vse do trenutka, ko sem vlogo mame sprejela in mi niso bile vsakdanje obveznosti v breme, ampak jih enostavno narediš. Začela sem drugače gledati na vse skupaj, tudi na ta način, da otrok te najbolj rabi prvih nekaj let, potem pa vedno manj, kar se tiče nege in imaš več časa za svoje ustvarjanje, poleg tega pa tudi otroka vedno bolj vključuješ v vsakdanje obveznosti in vsi v družini prispevamo, da lahko dobro delujemo. Sedaj sta moja fanta stara skoraj 5 in 3 leta, sta v vrtcu in še vedno ogromno potrebujeta, ampak mi je v veselje skrbeti za njiju, tudi za moža, znam pa tudi poskrbeti za sebe, da vse to zmorem. In to je poslanstvo ženske, to je nekaj najbolj naravnega in ne to, da ženska živi za svojo kariero, vsi ostali člani v družini pa potem trpijo zaradi tega. No, na tem mestu pa mi je dal misliti drug film z naslovom »Kako postati dobra žena«, ko so v tistih časih prav imeli šole, kamor so hodile dekleta se izučiti kako postati dobre žene, gospodinje, mame in seveda je v tistem času to bilo bolj v smislu, ko je ženska dejansko bila podrejena moškemu in ni bila svobodna. Iz tega se je potem zgodila emancipacija žensk, ki je pa pripeljala v drugo skrajnost v nadvlado nad moškimi. Iz ene skrajnosti smo prešli v drugo skrajnost, sedaj pa se nahajamo v času, ko vidimo, da nobena skrajnost ni vredu in stremimo k balansu, k ravnovesju med moško in žensko energijo, k skupnemu sodelovanju za najvišje dobro vseh nas in našega planeta. Mnoge ženske so se tega že začele zavedati in ostajajo doma, raje poskrbijo za svoje otroke, skrbijo za gospodinjstvo, tudi znotraj tega se najde čas za lastno ali pa skupno ustvarjanje in pomembno je zavedanje, da nismo v tem pogledu nič manj vredne kot moški, da imamo v sebi občutek lastne vrednosti, ne da ga iščemo od zunaj, v stvareh, ki jih delamo in na ta način bomo čutile svojo moč, svobodo, ki nam jo prinese takšen način delovanja. Zacvetele in zažarele bomo in ustvarjale harmonijo, ljubezen, da bomo na Zemlji zopet zaživeli v raju. To je naš namen bivanja, uresničimo ga.
|
|