Ena izmed najpomembnejših vlog, ki jo ženska lahko ima je biti mama. Ampak kako težko je biti »samo« mama. Nedavno je rodila prijateljica, ki se spopada z raznoraznimi izzivi, ki jih materinstvo prinese in če pogledam sebe, ko sem se znašla v tej vlogi in generalno gledano vse ženske, ko postanejo mame, se vse več ali manj srečujemo z istimi zadevami. To, da je biti mama naporno z vidika poskrbeti za otroka, da je sit, previt in čist, je še najmanjši problem. Srž problema, ko postanemo mame, se nahaja v tem, da smo nekaj časa samo to, ker enostavno ni prostora za nič drugega. Miselnost, ki prevladuje v družbi oz. sistemu pa ni nič kaj naklonjena do vloge mame. Sicer je ženskam, ki hodijo na šiht, omogočena 11-mesečna porodniška, ampak to je pa tudi vse. Po 11-mesecih »mora« iti otrok v vrtec, mama pa v službo in veliko žensk to sprejema z olajšanjem, da ne rabijo biti ves čas vpete samo v skrb za otroka, po drugi strani pa dosti žensk to doživlja kot nujno zlo, ker nimajo oz. ne vidijo druge izbire. Moje mnenje je, da pri 11-ih mesecih otrok še ni zrel za ločitev od mame in to potrjujejo tudi številne raziskave. Sama sem bila pretežno v vlogi mame skoraj 4 leta in to je bil za mene maksimum, če bi še naprej tako delovala, bi na svojo škodo in škodo svojih otrok. Starejši sin je pri 2,5 leta začel kazati izrazito zanimanje za druženje s sovrstniki in je pri 3 letih šel v vrtec, mlajši pa je šel, ko je bil star 2 leti. Sedaj, ko sta oba v vrtcu imam čas za ustvarjanje in razvijanje idej, kar me izpopolnjuje in osrečuje. Otroka tudi zelo rada gresta v vrtec, kjer počnejo raznorazne stvari, ključnega pomena pa se mi zdi interakcija s sovrstniki in tudi drugimi odraslimi, ne zgolj le starši. Prišla sem do spoznanja, da če bi ju imela še naprej doma, bi omejila sebe in hkrati tudi njiju prikrajšala za mnogo lepih stvari. Sedaj pa smo vsi zadovoljni in srečni. Dopoldan v vrtcu, popoldan in za vikende doma in nismo prenasičeni drug z drugim ter tisti čas, ki ga preživimo skupaj, preživimo kar se da kvalitetno. Ko sedaj zavrtim čas nazaj, ko sem bila »le« mama in sem doživljala občutke kot, da to ni nič vredno oz. sama nisem znala ceniti tega dela in sem si želela početi še kaj drugega, vidim vlogo mame čisto v drugačni luči. Največji premik se je zgodil, ko sem vlogo mame začela sprejemati z vsemi + in – in ko nisem iskala več tolažbe pri partnerju. Že v začetkih mi je mož govoril kako dragoceno je biti mama, kakšen osebni in duhovni razvoj je lahko to in res je, tudi sama sem prišla do tega, da je materinstvo nekaj najlepšega kar lahko ženska v življenju doživi. Zato toplo polagam na srce vsaki bodoči mamici, novopečeni mamici in tudi mamam, ki smo že domače v tej vlogi, da je materinstvo najbolj dragocena in najbolj vredna vloga, čeprav jo družba/sistem postavlja nekam v kot. Povejte mi, kaj je lahko še pomembnejše od skrbi za razvijajoče živo bitje? Za vse bo še prišel čas. Zato ta čas, ko smo »samo« mame maksimalno izkoristimo za svoj razvoj in tako bomo tudi svojim otrokom omogočile najboljše pogoje za njihov razvoj.